Postavitev na nasipan teren v vsakem primeru odsvetujemo. Teža polnega bazena je namreč velika in lahko privede do neželenih posledic, kljub dobro utrjenemu nasipu. Priporočamo, da se pred določitvijo mesta za bazen posvetujete z za to pristojnimi strokovnjaki.
Velikost in oblika bazena sta lahko poljubna. Primerna velikost bazena je ponavadi povezana z dejavnostmi, za katere bo bazen namenjen. V kolikor zelo radi plavate, je najprimernejši daljši in ožji bazen. V kolikor bazen uporabljate za sprostitev in igro ter je plavanje bolj postranskega pomena, je bazen ponavadi pravokotne oblike v razmerju stranic 4:2 (npr. bazen 8x4). Velikokrat sta velikost in oblika bazena pogojena s prostorom, ki ga imamo na voljo.
Običajen način vgradnje je popolna vgradnja v tla. Pri navodilih, ki jih ponavadi dobite ob nakupu bazena, so priložene okvirne statične zahteve in armaturni načrti za popolnoma vgrajen bazen. Bazen je možno tudi le delno vgraditi ali ga postaviti popolnoma izven terena. V teh primerih se je o statiki potrebno posvetovati s strokovnjaki iz tega področja.
LINER bazeni so bazeni, pri katerih kot hidroizolacijo uporabljamo posebno bazensko folijo. Folija je elastična in zato le malo občutljiva na spremembe (krčenje, raztezanje, razpoke) v bazenski školjki. Izdelava hidroizolacije s folijo poteka hitro. Možna je izbira raznih barv in vzorcev.
Brezplačen vodnik za samograditelje. Prenesi!
Liner bazeni so bazeni, pri katerih kot hidroizolacijo uporabljamo posebno bazensko folijo. Pri bazenih, ki jih kasneje oblečemo v keramiko ali mozaik, moramo hidroizolacijo izvesti z vodotesnim betonom bazenske školjke. Keramika ali mozaik predstavljata le zaključni dekorativni sloj.
Liner bazene lahko zidamo tudi na drug način, kot s stiropornimi zidaki. Bazenska školjka se lahko opaži in zalije z betonom, pozida z betonskimi zidaki,…
Vgradni elementi so večinoma elementi iz PVC mase, ki se vgradijo v stene bazena pred zalivanjem z betonom. Služijo za kasnejšo montažo vseh elementov bazenske instalacije (luči, protitoki, povratne šobe,…).
Naknadna vgradnja vgradnih elementov je teoretično možna, vendar je ponavadi povezana z veliko dela in stroški. V kolikor razmišljate o naknadni vgradnji kakšne naprave, je smiselno vgradni element vgraditi že med samo gradnjo bazenske školjke. Napravo lahko v vgradni element dokupite kadarkoli naknadno.
Talni odtok za delovanje bazena ni nujno potreben, vendar se praviloma vgrajuje v vsak bazen. Povezava bazenske cevne instalacije je predvidena tako, da se del vode s filtracijo odvzema preko talnega odtoka. Prav tako je praznjenje bazena preko talnega odtoka zelo enostavno.
Za povezavo bezenske cevne instalacije se uporabljajo posebne debelostenske cevi klasičnih premerov od 25–75 mm. Osnovna bazenska instalacija je običajno izvedena s cevmi premera 50 mm. Za povezavo cevi uporabljamo fitinge enakega premera. Cevi in fitinge med seboj spajamo s pomočjo posebnega lepila za PVC.
Za strojnico bazena lahko izkoristimo katerikoli objekt zraven bazena v kolikor ta ni oddaljen več kot 10 m in je v njem dovolj prostora. Paziti moramo le, da je črpalka bazenske filtracije montirana pod gladino vode v bazenu.
V kolikor je nevarnost zalitja strojnice zaradi podtalnice ali meteornih voda, je smiselno strojnico hidroizolirati.
Velikost strojnice je odvisna od števila vgrajenih naprav, ki se bodo montirale v strojnico. Običajne mere strojnice, v katero je vgrajena samo filtrirna naprava, so 1,5x2,5 m in globine 1,4 m.
Na ceveh, ki potekajo od vgradnih elementov do strojnice, je potrebno nasipati fini pesek ali mivko v višini vsaj 20 cm. Za ostalo nasutje je najbolj primeren drenažni material, ki se zelo malo poseda in ga ni treba posebej utrjevati. Končno nasutje lahko seveda izvedete tudi z zemljo.
Nasipanega materiala nikakor ne smemo strojno utrjevati, saj lahko zaradi tresljajev pride do loma cevi, ki potekajo okoli bazena.
Velikost filtrirne naprave je določena glede na količino vode v bazenu. Načeloma izberemo napravo, ki nam celotno količino vode prefiltrira v 4-6 urah. To pomeni, da za bazen s 50 m3 vode potrebujemo napravo s pretokom vsaj 9 m3/h. Ponavadi so naprave sestavljene kot komplet posode za pesek, ventila in črpalke. V kolikor kupujete napravo po delih, je potrebno paziti, da sta nazivni pretok filtrirne posode in črpalke enaka.
V kolikor je filtrirna naprava pravilno dimenzionirana, lahko čas delovanja nastavimo na približno 8 ur dnevno. Ta čas razdelimo na segmente npr. 3 ure dopoldan, 3 ure popoldan in 2 uri zvečer. V vročih dneh, ko je temperatura vode nad 27°C, podaljšamo čas delovanja na 10 ali 12 ur dnevno. Reguliranje časa najlažje izvedemo z mehansko ali digitalno programsko uro.
Filtrirni pesek se v sezoni pere enkrat tedensko. V kolikor se sesanje bazena izvaja ročno prek filtrirnega sistema, pesek speremo tudi po vsakem sesanju.
V kolikor filtrirni pesek redno peremo, je menjavo potrebno izvesti vsake 4 do 5 sezon.
Stene in tla bazena je pred polaganjem folije smiselno čim bolj zgladiti. Ko bazen napolnimo z vodo, bi namreč nepravilnosti zaradi pritiska postale vidne na bazenski foliji.
Pri sistemu EASYPOOL lahko folijo v bazen po navodilih namestite brez težav sami, saj je folija že tovarniško zvarjena na pravilne mere. V kolikor se odločite za sistem STIROPOOL, je v večini primerov potrebna pomoč strokovnjaka pri varjenju folije po obliki bazena.
Bazenski rob lahko zaključimo na več različnih načinov. Najpogostejši je zaključek roba z bazensko obrobo. Tak način je ponavadi najhitrejši in tudi cenovno najugodnejši. Rob lahko poljubno zaključite s kamnom, lesom… Paziti je potrebno, da je površina roba protizdrsna.
V bazen vodo natočimo pri prvem polnjenju na nivo malo čez polovico skimerjev. Nivo vode redno spremljajte in po potrebi dodajajte svežo. Pazite, da je voda vedno vsaj do polovice skimerjev.
Najbolj hitra in enostavna rešitev je, vsaj na prvi pogled, polnjenje bazena z vodo iz gasilske cisterne. Velikokrat se zgodi, da je voda iz cisterne umazana, sploh, če je v cisterni že dalj časa. Večkrat ta voda vsebuje tudi razno umazanijo in pesek, še posebej, če je načrpana iz reke ali potoka. Za čiščenje take vode lahko porabimo veliko časa in tudi preparatov za nego vode. Zaradi tega vedno priporočamo, da se bazen napolni z vodo iz vodovodnega omrežja ali kakega drugega vira za katerega vemo, da vsebuje čisto vodo.
Glavni namen sredstev za nego vode je ta, da z njimi vodo v bazenu vzdržujemo čisto in neoporečno skozi celotno sezono. Ob pravilnem vzdrževanju vode lahko voda brez težav ostane v bazenu celotno kopalno sezono.
Za bazen s tolikšno količino vode in ob uporabi multifunkcijskih klorovih tablet ter pH regulatorja je ocena stroškov nekje med 150 in 200 € na kopalno sezono (4 mesece). Ocena stroškov je približna, saj je veliko odvisno od vremenskih razmer in od parametrov sveže vode, ki jo natočimo v bazen. Ocena stroškov velja za ročno dezinfekcijo s klorovimi preparati, kar je najbolj pogost način dezinfekcije.
Načeloma velja nepisano pravilo, da sredstva v bazen dodajamo tedensko na isti dan v tednu. Meritev (parametrov vode (pH vrednost, vsebnost klora)) lahko izvajamo tudi večkrat na teden in s tem sproti preverjamo stanje vode. Še posebej je to priporočljivo v vročih obdobjih, ko je temperatura vode višja od normalnih. Sesanje bazena izvajamo po potrebi.
Med kopalno sezono in tudi sicer je bazen smiselno pokrivati. S pokrivanjem bazena lahko prihranimo veliko časa, ki je potreben za čiščenje, pa tudi poraba sredstev za nego vode se zmanjša. V kopalni sezoni je priporočljivo bazen pokriti vsaj s solarnim pokrivalom, ki preprečuje ohlajanje vode čez noč, delno pa zadržuje tudi umazanijo.
Folijskih (liner) bazenov čez zimo praviloma ne izpraznimo do konca. Voda, ki ostane v bazenu, služi kot kontra pritisk pritisku nasutja iz zunanje strani, hkrati pa drži bazensko folijo enakomerno napeto skozi zimo. S krčenjem in raztezanjem zaradi velikih temperaturnih razlik (zima, pomlad), bi se lahko življenjska doba folije bistveno zmanjšala. Vode iztočimo toliko, da so povratne šobe cca. 10 cm nad gladino. V kolikor imamo vgrajen protitok, spustimo nivo 10 cm pod protitok. Če so povratne šobe tudi pri dnu in zato ostanejo pod vodo, v njih privijemo čepe za prezimovanje.
Sredstva za prezimovanje ne dodajamo v vodo, da bi preprečili zamrzovanje vode. Sredstvo je namenjeno preprečitvi razvoja alg in izločanju vodnega kamna iz vode čez zimo. Z dodajanjem sredstva si močno olajšamo spomladansko čiščenje bazena.
Bazen je čez zimo vsekakor priporočljivo pokriti. S pokritjem onemogočimo sončni sveetlobi, da bi prodrla v vodo. S tem preprečimo fotosintezo in s tem morebiten razvoj alg. Prav tako pokrivalo ščiti bazensko folijo pred UV žarčenjem in atmosferskimi nečistočami. S pokritjem bazena čez zimo si močno olajšamo spomladansko čiščenje.
Da voda v bazenu skozi zimo zmrzne je čisto normalno. Pri zamrznitvi se volumen vode poveča in ustvarja določen pritisk na bazenske stene. Ta pritisk bi lahko sčasoma poškodoval bazensko školjko, v kolikor ta ni bila narejena po statičnih zahtevah. Zaradi tega je zelo smiselno v vodo pred zimo položiti t.i. ''kompenzatorske plovce''.
Kompenzatorski plovci so votli tulci različnih oblik, ki so do polovice napolnjeni z balastno snovjo (po navadi pesek). Ti tulci ob položitvi v vodo lebdijo v vodi (polovica v vodi, polovica zunaj). Ko nastane na površini vode led, se pritisk ledu usmeri na plovce in s tem razbremeni bazenske stene.
Iz strojnice je čez zimo smiselno odstraniti le črpalko filtrirne naprave. Posodo lahko pustimo v sami strojnici. Poskrbeti moramo le, da iz posode izpustimo vso vodo.
